Vita Mavrič za del slovenske javnosti nedvomno predstavlja sinonim za slovenski šanson. Svojo odrsko pot je začela konec 80. let prejšnjega stoletja z nastopi v muzikalih in z recitali šansonov, za svoj avtorski glasbeno-gledališki projekt šansonov Franeta Milčinskega – Ježka z naslovom »Ne smejte se, umrl je klovn« je leta 1992 prejela Župančičevo nagrado. Med letoma 1994 in 2014 je bila umetniška vodja in gonilna sila »Café teatra«, kabaretnega gledališča, v okviru katerega je svoje mesto našel tudi šanson, z njim pa mnogi neuveljavljeni, pa tudi znani ustvarjalci, ki so se želeli preizkusiti na tem področju. Vita

Mavrič je za svoje ustvarjanje leta 2000 prejela Ježkovo nagrado, še istega leta pa je odprla eno največjih poglavij svoje kariere: festival »La vie en rose«, ki je tako kot »Café teater« bistveno prispeval k razvoju te glasbene zvrsti v našem prostoru. Ves čas je pripravljala tudi samostojne projekte, predstave in koncerte ter glasbene albume; slednjim se zdaj pridružuje tudi večer s pomenljivim naslovom »La Vita è bella«.